FAQ

Psihoterapija je podpora in zdravilen proces za duševnost, ki je v stiski. Stiska lahko pomeni vse od notranjih simptomov kot so anksioznost, depresije, blokad, vedenjskih vzorcev, težave na čustvenem področju do zunanjih simptomov kot so osamljenost, nezmožnost pridobivanja partnerskih odnosov, komunikacija, težave z iskrenostjo v odnosih...

 

Analitični proces v mojem Studiu je podkategorija psihoterapije in ima to specifiko, da se, poleg psihoterapevtske podpore, ko je ta potrebna, osredotoča na analizo psihe in jo podpira v spoznavanju svoje 'kode' nezavednega: v procesu se učite jezika vaše podzavesti in preko sporočil psihe prihajate do vedno bolj razvite verzije sebe.

Individuacija je osrednji pojem jungovske analitične psihologije in govori o samorealizaciji ali samoaktualizaciji - je proces realiziranja sebe in aktualiziranja svojih potencialov.

 

Ne gre za postajanje "popolne" različice sebe, temveč osvobajanje sebe. Je vseživljenjski proces, v katerem zavestno integriramo različne dele svoje psihe – vključno s tistimi, ki so bili v senci ali so ostali neizraženi.

​

V analitičnem procesu individuacijo spodbujamo za:

• Prehod od prilagajanja k avtentičnosti: Spuščanje vlog in mask, ki smo jih prevzeli, da bi ustrezali okolju, in odkrivanje svojega 'raw', resničnega bistva.

• Srečanje s senco: Prepoznavanje in sprejemanje potlačenih lastnosti, kar sprosti ogromno količino kreativne energije, karizme in osebne moči.

• Vzpostavljanje stika s poslanstvom: Premik od zunanjih meril uspeha k notranjemu občutku izpopolnjenosti in integritete.
   

Je proces za tiste, ki so pripravljeni v polnosti živeti sebe in ob tem pogledati v tudi svojo temo - da bi končno lahko v polnosti stali v svoji svetlobi in hkrati osvobodili nekaj neizživetega, divjega in resničnega.

Jungovska analiza ni »hitra rešitev«, temveč poglobljen proces, ki vodi do korenitih osebnostnih premikov. Za doseganje stabilnih notranjih sprememb in integracijo Sence je potrebna intenzivnost, ki jo dosežemo s kontinuiteto. Srečanja potekajo enkrat tedensko (ob želji po hitrejšem napredku tudi dvakrat tedensko) ob fiksnem terminu.

​

Dolžina in potek procesa sta individualna, za resnično transformacijo identitete pa je priporočeno obdobje od enega do treh let. V svoji praksi opažam naslednjo dinamiko:
 

• Po 3 mesecih: Opazni so prvi premiki v počutju in zavedanju lastnih dinamik.

• Po 6 mesecih: Proces postaja stabilnejši, globlji vpogled v delovanje lastne psihe.

• V 1. letu: Globina procesa se stabilizira. Začne se razkrajanje globljih tem, blokad in vzorcev, ki nas omejujejo na poti do naših ciljev.

• V 2. letu: Spremembe se začnejo navezovati na predhodne stebre znotraj duševnosti in dograjevati novo različico osebnosti.

• V 3. letu: Proces prehaja v fazo avtonomije in obnovljena notranja struktura se vedno bolj samozavestno uresničuje v zunanjem svetu. Intuitivno razumevate jezik svoje psihe, presegate svoje vzorce in skozi osvojene načine stika s psiho obnavljate svojo svobodo, kreativnost in notranji smisel.

Moja pot se je začela s študijem psihoterapevtskih znanosti na SFU Ljubljana, kjer sem se specializirala za jungovsko psihoterapijo. Svojo zasebno prakso vodim pod supervizijo že tri leta.

V tem času sem kontinuirano delala z različnimi duševnimi simptomatikami (anksioznost, depresivna stanja, izgorelost), kar mi je dalo globok uvid v delovanje človeške psihe v stiski.

​

V okviru Analitičnega Studia namenjam več pozornosti temam, ki v največji meri zbujajo moje zanimanje in kreativnost - proces individuacije, dela s senco, Sandplay, kreativne tehnike, analiza sanj. Verjamem, da simptomi nagovarjajo širšo zgodbo in odpirajo pot koreniti preobrazbi – integracijo nezavednih vzorcev v vir nove moči in avtentičnosti.

Sploh ne. Analitični proces je namenjen vsem, ki čutijo, da v svojem življenju pogrešajo tisto »nekaj več«, kar lahko pride samo z notranjim stikom z lastno globino, smislom in poglabljanjem avtentičnosti.

​

Pogosto k meni prihajajo ljudje, ki so v svojem življenju dosegli želene cilje in zgradili stabilno strukturo – ljudje, pri katerih navzven ni »nič narobe« – se pa soočajo s kreativnimi blokadami, eksistencialno praznino ali preprosto željo po temeljitem spoznavanju sebe in osebnostni nadgradnji (individuaciji).

​

Proces je prostor za tiste, ki so pripravljeni na svojo naslednjo, globljo fazo razvoja.